Vrhovi nad Preddvorom so super ideja za sicer malo zahtevnejšo hribovsko turo. Na njej boste osvojili štiri vrhove, in sicer Cjanovco, Srednji vrh, Mali Grintavec in Bašeljski vrh. Šli boste mimo dveh planinskih koč, in sicer v Hudičevem borštu in na Kališču. Krožna pot vam bo ponujala čudovit razgled na Kamniške Alpe, Karavanke in dolino reke Save (Gorenjska). Spodaj si poglejte kratek video, ki grafično ponazori pot in izvrstno prikaže kje sem hodil in kaj sem videl.

Pot sem pričel v Mačah pri Preddvoru in se najprej povzpel do Hudičevega boršta, kvadratne gozdne površine sredi travniškega pobočja Zaplate. Tako domačini imenujejo skupino vrhov v katero spadata Cjanovca (1820m) in Srednji vrh (1853m). Na robu tega gozda stoji Zavetišče v Hudičevem borštu, kjer se lahko okrepčate in uživate v razgledu na vasi v dolini.

• 

• 

Iz Hudičevga Boršta sem pot nadaljeval proti Javorjevem vrhu do razcepa, kjer sem zavil levo na greben Cjanovce in se po njem povzpel na njen vrh. Od tam sem opazoval Kočno, Grintavec, Kalški greben, Krvavec, ter ostale okoliške hribe in gore. Po nekaj minutah nadaljne grebenske hoje sem prišel na Srednji vrh.

• 

• 

Vrhovi nad Preddvorom

Pot iz Srednjega vrha se najprej spusti na travnato sedlo, od koder nas čaka še 20 min vzpona na Mali Grintavec. Od tam je čudovit razgled na Storžič in pogorje Košuta, kot tudi nazaj na Srednji vrh ter vasi v dolini.

• 

• 

Z Malega Grintavca sem se spustil proti Kališču, ampak me je spotoma zamikal še Bašeljski vrh, zato sem se povzpel tudi nanj. Mimo koče na Kališču sem se nato vrnil na izhodišče v Mačah. Odlična turca na kateri sem prehodil 12km in premagal 1567 višinskih metrov, zanjo pa sem potreboval 5 ur in pol.

• 

• 

Če iščete nižje gore s čudovitim razgledom se odpravite na Stegovnik ali Blegoš. Za celodnevni izlet v gore pa priporočam obisk Triglavskih jezer in Tičarice. O teh in podobnih izletih si lahko preberete na mojem blogu.

Ljubitelji gora, predstavil vam bom enega svojih najljubših letošnjih izletov v gore. Podal sem se na Triglavska jezera (če sem natančnejši do prvih treh) in osvojil goro Mala Tičarica (2071m). Pot sem začel v koči pri Savici (konec Bohinjskega jezera, pred slapom Savica) in krenil na obnovljeno pot čez Komarčo, ki je strma, vendar zanimiva in polna prelepih razgledov. Za nagrado po dvourni hoji vas na vrhu pričaka prvo Triglavsko jezero oz. Črno jezero, ki je prava paša za oči. Njegova smaragdna barva med skalnimi stenami in gozdnim pobočjem me je očarala.

• 

• 

Triglavska jezera

Po Črnem jezeru se pot zravna in počasi vzpne okoli skalnih sten do drugega in tretjega Triglavskega jezera, t.i. Dvojnega jezera. Jezeri sta blizu skupaj in sta prelepih turkiznih barv, na koncu drugega pa stoji koča pri Triglavskih jezerih, kamor sem odšel na okusen topel obrok. Po krajšem oddihu sem se odpravil proti Mali Tičarici, do koder je markirana ena ura hoje.

• 

• 

Mala Tičarica

Pot na Malo Tičarico je dokaj strma in v kratkem času se mi je odprl prelep razled na Triglavska jezera. Na vmesnem delu poti (čez preval) je kratek odsek poti varovan z jeklenicami. Od koder sem nato nadaljeval po oznakah do vrha Tičarice, kjer se bohoti čudovit razgled na dolino Triglavskih jezer, bohinjske planine, Komno, Vogel,… in tudi Triglav. Po vseh lepotah, ki jih ponujajo jezera, sem osvojil še dvatisočaka, poti in lepot pa še ni bilo konec.

• 

• 

Namesto, da bi se vrnil v dolino po isti poti, sem se podal čez planino Dedno polje, kjer se lahko ustavite na kislem mleku in ostalih planšarskih dobrotah. Naslednja prekrasna točka na moji poti je bila planina pri Jezeru, kjer stoji planinska koča z razgledom na temno zeleno jezero ujeto med gozd in travnik. Pot sem potem nadaljeval čez planino Blato do Stare Fužine, kjer me je na srečo čakal prevoz. Drugače pa bi se do koče pri Savici vrnil z mini busom, ki tja vozi vsako uro ali dve.

• 

• 

Triglavska jezera, Tičarica in bohinjske planine so mi ostali v prelepem spominu. Toplo priporočam izlet!
Uživajte v gorah.

Če iščete nižje gore s čudovitim razgledom se odpravite na Blegoš ali Stegovnik. O teh in podobnih izletih si lahko preberete na mojem blogu.

Iščete ideje za izlet v gore? Bi radi imeli čudovit razgled obenem pa vas je strah visokogorja in zahtevnih poti? Ne zmorete hoditi več kot dobre 4 ure (v obe smeri) ali pa nimate več časa? Ena redkih gor, ki vse to zagotavlja je Stegovnik, 1692 metrov visoka gora v hribovju med dolinama Tržiške Bistrice in Kokre.

Kakšne razglede ponuja? Na jugu se bohoti mogočna Kočna, na zahodu Storžič, pogorje Košuta na severu-zahodu in Košutnikov Turn na severu. Proti vzhodu se pogled odpre vse do Virnikovega Grintovca, Olševe in še naprej do mogočne Pece. Kot na dlani se torej ponuja pogorje Košuta s svojimi zelenimi pobočji in številnimi planinami. Osameli orjak Storžič se dviga med manj znanimi jezerskimi vrhovi, najbližji od njih je Kozji vrh. Vidita se tudi Kalški greben in Krvavec.

Na Stegovnik vodi več poti, jaz sem izbral in priporočam pot iz Dola, ker je krožna in se ni potrebno vračati po isti poti. V Dol se pripeljete po dolini Kokre, kakor da se peljete na prelaz Jezersko. V vasi Spodnje Jezersko, pri gostilni Kanonir zavijete levo in kmalu zapeljete na makedamsko cesto, ki vas pripelje do križišča. Levo gre cesta za pot na Storžič, vi pa zavijete desno in čez 300m parkirate (nad kmetijo pri zapornici).

• 

• 

Izhodišče: 822 m
Višina: 1692 m
Višinska razlika: 870 m
Čas poti: Vzpon: Dol – Stegovnik (čez Močnikovo sedlo): 2 uri 30 minut;
Sestop: Stegovnik – Dol (preko Stegovniškega okna): 2 uri.

Vzpon na Stegovnik

Makadamska cesta, ki se je držimo kar nekaj časa nas pripelje do gozdne jase s kočo, kjer se mi usmerimo naravnost na planinsko pot skozi smrekov gozd. Hitro pridemo do gozdarskega kolovoza, ki ga prečkamo naprej in sledimo markacijam, kar se v nadaljevanju večkrat ponovi, dokler ne pridemo do velike poseke, kjer se kolovoz obrne desno, mi pa zavijemo levo v gozd. Tam pa pridemo do podrtih dreves, ki so zakrila markirano pot, zato moramo biti pozorni na možice, ki nas usmerijo mimo podrtih dreves nazaj na markirano pot.

• 

• 

Višje prečimo strma gozdnata pobočja in se vzpenjamo ob grapi hudourniškega potočka. Tik prek njim se nahaja manjši spodmol za katerim prečkamo potok. Sledi sorazmerno položen predel po katerem nas pot pripelje do sedla imenovanega “Pri lojtri”. Tu se nahaja razpotje za Močnikovo sedlo, Brsnino (2 uri), D. njivo (3 ure) ter Medvodje in Jelendol.

• 

• 

Nadaljujemo za oznako za Stegovnik, nakar sledi zmerni vzpon skozi gozd, ki nas pripelje na vršno grebenasto pobočje. Vedno bolj razgledna pot, ki se občasno vzpenja zelo strmo, se vrh grebena položi. V nekaj korakih prečimo kratek, z jeklenicami varovan predel, za katerim se povzpnemo na vzhodni predvrh Stegovnika, od koder nas položna pot po dobri minuti razgledne grebenske hoje pripelje na označen vrh Stegovnika. Kjer se nam odpre že prej omenjen razgled.

Sestop

Jaz sem sestopil po isti poti, lahko pa izberete tudi pot skozi Stegovniška okna, ki je menda fantastična. Naslednjič se bom na Stegovnik podal po njej in vam jo takrat opišem. Menda ni dobro označena, zato je dobro prebrati opis poti preden se opravite na pot (in jo imeti pri sebi tudi na poti). Prilagam link do opisa poti: http://www.hribi.net/izlet/dol_stegovnik_skozi_okno/11/442/654

Če iščete nižje gore s čudovitim razgledom se odpravite na Blegoš, za celodnevni izlet v gore pa priporočam obisk Triglavskih jezer in Tičarice. O teh in podobnih izletih si lahko preberete na mojem blogu.

• 

• 

Kaj lahko vidim iz vrha Stegovnika?

Na jugu se bohoti mogočna Kočna (vidi pa se tudi Kalški greben in Krvavec). Na zahodu kraljuje osameli orjak Storžič in manj znani jezerski vrhovi. Pogorje Košuta lahko vidite na severu-zahodu. Proti vzhodu pa se odpre pogled vse do Virnikovega Grintovca, Olševe in še naprej do mogočne Pece.

Ali je pot na Stegovnik težka in nevarna?

Pot na Stegovnik je na trenutke strma, ni pa preveč naporna, saj iz Dola do vrha potrebujete le 2 uri in 30 minut (Izhodišče: 822 m; Višina: 1692 m; Višinska razlika: 870 m)
Pot ni nevarna, saj je potrebno prečiti le en kratek z jeklenicami varovan predel, ki ni zelo izpostavljen.

Katero pot naj izberem?

Na Stegovnik vodi več poti (link seznama poti http://www.hribi.net/gora/stegovnik/11/442). Priporočam pot iz Dola, ker je krožna in se ni potrebno vračati po isti poti, obenem pa je zelo raznolika in zanimiva. Na njej lahko vidite tudi naravna okna.

Devinski grad (ita. Castello di Duino) se nahaja v slovenskem zamejskem kraju Devin v Italiji. Grad je v drugi polovici 14. stoletja postavila rodbina Wallsee, služil pa je kot sedež devinskega gospostva, ki je takrat segalo od Vipavske doline, prek Krasa in Notranjske vse do Reke.

Devinski grad je skozi stoletja igral pomembno vlogo v političnem, gospodarskem in kulturnem pogledu. Še posebej pa je zanimiv, ker v njem še vedno prebiva plemiška družina Torre e Tasso (nem. Turn und Taxis), kar mu daje poseben čar in vanj vliva življenje. Devinski knezi so bili znani kot meceni, književniki in ustanovitelji šol, samostanov in drugih insitucij. Odlikovali so se tudi kot vojskovodje v spopadih s Turki in bili diplomatski posredniki med Habsburškim cesarstvom in Beneško republiko.

Devinski grad dandanes

V današnjih dneh pa so odprli grad tudi za zunanje obiskovalcem, tam prirejajo koncerte in slavnostna srečanja. V notranjosti so na ogled nekdanji prostori, opremljeni s takratnim pohištvom, slikami, dragocenimi predmeti in spomini, ki so se zbirali dolga stoletja.

Okoli Devinskega gradu in po hribu navzdol v smeri morja se bohoti park s stoletnimi drevesi, angleškimi travniki, cvetočim grmičevjem, lično urejenimi cvetličnimi gredicami, … med vsem tem pa najdemo stare predmete in kipe. Park kar vabi k sprostitvi in mirnemu sprehodu.

Ob obisku Devinskega gradu je nujen tudi obisk bunkerja, ki je bil med drugo svetovno vojno vklesan v pečino nad morjem. Ta je bil preurejen v mini muzej, kjer hranijo zanimive zgodovinske predmete. Razstavljeni so v veliki dvorani, ki je velika 400 kvadratnih metrov in vklesana 18 metrov globoko v skalo.

• 

• 

Devinski grad je vreden obiska tudi zaradi vzpona na grajski stolp, od koder se odpre prečudovit razgled na celotni Sesljanski zaliv.

Devinski grad in Rainer Maria Rilke

Posebno mesto v zgodovini gradu pa pripada pesniku Rainerju Marii Rilkeju, ki je v gradu bival leta 1910. Ta je močno očaral grofico Marijo in tam začel pisati svoje prve elegije. Poimenoval jih je Devinske elegije in jih posvetil mladi grofici. Po pesniku iz Prage je poimenovana tudi razgledna pešpot, ki po strmi obali pelje do Sesljana.

Udin boršt obsega področje med Kranjem, Naklim, Strahinjem, Dupljami, Žiganjo vasjo, Golnikom in Tenetišami. Njegovo ožje gozdno jedro (cca. 1700 ha) je zavarovano in ima status krajinskega parka. Ime “Vojvodin boršt”, ki se je z leti preoblikovalo v Udin boršt, naj bi dobilo po vojvodi iz Spodnjih Dupelj.

Udin Boršt je vreden ogleda zaradi treh skupin zanimivosti: 1. Narava z značilnimi pojavi konglomeratnega krasa (jame, brezna, izviri), 2. obsežen nižinski gozd, ki ga prepletajo potočki, jezerca in mokrišča. 3. V 19. stoletju naj bi se v tem gozdu skrivali oz. živeli rokovnjači.

V središču Udin boršta sta z zajezitvijo Želinjskega potoka nastali jezer oz. ribnika Race. Sedaj sta slikovito domovanje številnih rib (predvsem krapov), rac mlakaric in žab. Ribiči v njih lovijo ribe, lahko pa je prostor za počitek, druženje ali celo piknike.

Naravoslovna pot Kriva jelka

Na severozahodnem delu poteka podeželsko-naravoslovna učna pot Kriva jelka, ki povezuje 25 točk podeželskega gospodarjenja, naravnih znamenitosti ter etnološko-zgodovinske dediščine. Dandanes velja za priljubljeno pohodniško točko, nekoč pa je veljala kot zbirališče rokovnjačev. Gozdni teren je poln zanimivih poti med katerimi vas bodo usmerjale majhne lesene tablice z motivom krive jelke. Pot ni naporna, razen dolžine, saj v celoti meri 15 km. Lahko pa si ogledate le podeželsko-zgodovinskih znamenitosti, ki obsega približno polovico celotne dolžine. Znamenitosti , ki jih ni več mogoče videti so ponekod opisane, drugje pa poustvarjene (prikazni čebelnjak, hotel za žuželke, rokovnjaški tabor…). Na spodnji sliki lahko vidimo osrednjo točko poti, kjer je tudi počivališče za obiskovalce.

Rokovnjači

Udin boršt včasih ni nudil zavetja le živalim, ampak so se od 17. do 19. stoletja v njem skrivali rokovnjači. Ti prav posebni razbojniki so bili odslovljeni vojaki ali pa moški, ki so se skrivali, da ne bi bili vpoklicani. Skozi leta skrivnega delovanja so oblikovali poseben stil življenja ter medsebojnega jezika. Ukvarjali so se z različnimi posli. Večino časa so beračili po hišah, poleg tega pa tudi kradli, predvsem na sejmih. Včasih so se zbrali v večjem številu in izvedli večjo krajo (vlom), veliko pa so tudi sleparili. Za takšne podvige so se dogovorili v zakotnih gostilnah (beznicah), kjer so popivali in hazardirali. Takratni policisti (orožarji) so jih težko ulovili, saj so imeli po mestih vohune in pomagače, ki so jim poročali. Ropali naj bi bogatejše (graščake, cerkev, bogate kmete), medtem ko so revnim pomagali (bili so slovenska verzija Robin Hood-a).

V Udin borštu lahko legendo o njih obudite z obiskom njihovega tabora v bližini osrednje točke naravoslovne poti Kriva jelka.

Konglomeratni kras

Udin boršt sestavlja poseben tip krasa, konglomeratni kras. Je ledeniškega nastanka, kar dokazuje njegova prodnata oz. konglomeratna sestava. V konglomeratu prevladujejo apnene oblike, bolj redki pa so prodniki vulkanskih kamnin. Zakrasevanje sega v medledeno dobo. Apnene terasne naplavine so ugodna podlaga za razvoj krasa v toplejšem podnebju in ob obilici vode. V tej dobi so se razvile različne kraške oblike: vrtače, grezi, kraške jame, ponori, kraški izviri,… Najdalša jama v Udin borštu je Arneševa luknja z dolžino 815m.

Rastlinstvo in živalstvo Udin boršta

V Udin borštu zaradi kisle prsti prevladuje rdeči bor, najdemo pa tudi domači kostanj, umetno nasejeno smreko, gaber hrast in bukev. V podrasti prevladujejo praproti in borovnice.

Živalstvo Udin boršta je pisano in raznoliko, kar lahko pripišemo številnim različnim življenskim okoljem, kot so gozd, podzemne jame, mokrišča in potoki. Med površinsko favno nevretenčarjev so najpogostejši mehkužci (polži), pajkovci, pajki, stonoge in žuželke (hrošči, metulji), medtem ko so med vretenčarji pogosti dvoživke (žabe, krastače), plazilci (kuščarji, kače), sesalci (srna, poljski zajec, kuna belica, hermelin, mala podlasica, dihur, jazbec, lisica, jež, krt, miši, rovke, voluharice itd.), ptice (penice, drozgi, ščinkavci, srakoperji, strnadi, golobi, poljske kure, vrani, ujede, sove itd.).

Udin boršt in športne aktivnosti v njem

Narava in širše območje Udin boršta ponujata obilo užitkov kolesarjem in sprehajalcem. Teren je krasno razgiban in obenem preprost, da se lahko nanj podamo s celo družino. Poleg zgoraj omenjene poti Kriva jelka je tu še učna pot po konglomeratnem krasu ter še mnogo stranskih poti, ki jih lahko raziskujete.

Kolesarje na širšem območju Udin boršta usmerjata dve kolesarski trasi, ki sta označeni z modrimi in rdečimi črtami na drevesih. Speljani sta tako, da kolesarji spoznajo in doživijo čim več naravnih in podeželskih posebnosti. Za tiste kolesarje, ki iščejo lepe točke za počitek, pa so na voljo 3 počivališča. Eno od njih je ob potočku in bo zelo všeč družinam z otroci. Pot do njega je označena z rumeno barvo.

Med sprehodom po severozahodnem delom Udin Boršta se nam med drevesi odpre razled na Tolsti vrh in Storžič. Oba sta tudi priljubljena točka za pohodnike in ljubitelje narave.

Tolsti vrh je s 1715 metri najvišji vrh Kriške gore. Greben Kriške gore je dolg 5 kilometrov in se nahaja zahodno od Storžiča. Pohodnikom priljubljena točka je koča na Kriški gori (1471 m), ki stoji na zahodni strani grebena, na skrajno vzhodni strani pa ga zaključuje Tolsti vrh.

Za vzpon najbolj priporočam krožno pot iz vasi Gozd. Za vzpon izberite stmejšo (nenevarno) desno pot (skozi Ježo), ki vodi direktno na vrh. Zanjo boljši pohodniki ne boste potrebovali več kot 1h 30h, markirana pa je na 2h 40h. Pot izmenjaje preči gozd in travnike, zato je zanimiva in razgledna. Ko pridete na vrh,se vam odpre čudovit razgled na Storžič, pogorje Košuta, Begunjščico, Dobrčo, Vrtačo, Stol in seveda gorenjsko dolino s Kranjem.

Na Tolsti vrh se lahko podate tudi iz vzhodne (Storžiške) strani, kjer lahko izbirate med dvema možnostima. Za izhodišče lahko izberete Dom pod Storžičemn (bližje za Tržič in okoliške vasi). Po tej varijanti se najprej vzpnete na Malo Poljano od koder potem zavijete desno in po 45 minutah prispete na vrh. Druga možnost pa je iz kranjske smeri, kjer lahko začnete s hojo iz dveh vaseh, in sicer iz Povelj ali Zaloga. Pot vas prvo pripelje na Malo Poljano od koder na Tolsti vrh zavijete levo. Če je izziv premajhen, lahko v izlet dodate še Veliko Poljano, kjer se lahko za vikend tudi okrepčate v koči.

Če iščete nižje gore s čudovitim razgledom, se odpravite na Blegoš ali Stegovnik, o katerih si tudi lahko preberete na mojem blogu. Za celodnevni izlet v gore pa priporočam obisk Triglavskih jezer in Tičarice.

Blegoš je mogočen vrh, ki se dviguje med Poljansko in Selško dolino. Z višino 1562 metrov je za Ratitovcem drugi najvišji vrh Škofjeloškega hribovja. Blegoš je pašna planina, saj ga zadnjih 200 metrov vzpona (od koče na Blegošu dalje) prekriva cvetoč travnik, ki kar vabi da se nanj uležete in uživate v razkošnem razgledu. Midva sva si izlet privoščila v pozni zimi, zato nama je martinčkanje na toplem soncu sploh prijalo.

Zanimivost, ki popestri izlet na Blegoš je niz mnogih bunkerjev, zgrajenih pred II. svetovno vojno, pod imenom Rupnikova linija. Sledijo si vse do vrha in so začuda precej dobro ohranjeni.

Razgled z njegovega vrha je veličasten, saj daleč naokoli ni višje vzpetine. Na vrhu dobite občutek, da bi z njega lahko objeli celotno Slovenijo. Če se obrnemo proti vzhodu vidimo Koprivnik, Mladi vrh in Lubnik, naprej pa Polhograjsko hribovje s Toščem, ter v ozadju Kum (Posavsko hribovje). Na južni strani lahko vidimo del Poljanske doline, na obzorju Snežnik, Javornike in Trnovski gozd. Če se ozremo proti zahodu vidimo Porezen in Spodnje Bohinjske gore. Severozahodno se nad Selško dolino dviga Ratitovec, za njim pa se bohotijo Julijske Alpe s Triglavom. Na severu lahko opazujemo Karavanke in Kamniško-Savinjske Alpe.

Izbor poti na Blegoš

Poti na Blegoš je ogromno. Za izhodišče si lahko izberete: Črni Kal (3. poti), Leskovico (2. poti), Čabrače, Martinj Vrh, Laze, Volaka (2. poti), Tuškov Grič, Zali Log (2. poti). Vse razen dveh so lahke poti in zanje potrebujete od 1 h 10 min do 2h 45 min. Kako priti do izhodišča in opise poti si lahko preberete na Hribi.net (http://www.hribi.net/gora/blegos/21/176).

Midva sva si izbrala pot iz Martinjega Vrha, ki je malo zahtevnejša in zato zame zanimivejša. Markirana je na 1 h 40 min hoje, ampak jo lahko prehodite tudi hitreje. Priporočam, da s sabo vzamete otroke (če jih imate), saj je na poti kar nekaj zanimivih bunkerjev. Za polnejšo izkušnjo notranjosti bunkerjev vzemite s seboj tudi ročno svetilko).

Dostop do izhodišča poti

Iz Škofje Loke sva se peljala mimo Železnikov in kmalu zavila levo za vas Martinji vrh (ves čas vzpona so tudi table za Belgoš). Po krajšem vzponu sva se pripeljala do križišča, kjer sva nadaljevala desno po cesti, ki se je strmo vzpela skozi nekaj serpentin. Ko sva prispela do naslednjega križišča, sva nadaljevala levo (desno kmetije Javh in Pučar) po cesti, ki naju je mimo posameznih kmetij pripeljala do naslednjega križišča, kjer sva zavila ostro desno v smeri kmetije Bendišč in Čemšišar. Peljala sva levo mimo omenjenih kmetij (asfalt se konča) in se po 1 km vožnje po lepi makedamski cesti pripeljala do kamnoloma. Parkirala sva na enem od parkirišč ob cesti pred kamnolomom.

Pot na Blegoš

Že kmalu po začetku poti sva naletela na jeklenico, ki naju je spremljala ob rahlo prepadni strmini do prvega bunkerja. Po nekaj minutah nadaljnje hoje sva prispela na parkirišče na Črnem Kalu. S parkirišča sva pri tabli “od tu naprej hodimo peš”, zavila desno na peš pot, ki je kmalu prečila gozdno cesto proti koči na Blegošu. Nadaljujevala sva po peš poti, ki se je strmo vzpenjala skozi gozd in naju pripeljala do drugega vojaškega bunkerja. Malo nad njim sva prišla do razgledne točke, od koder se nama je odprl razgled na bližnji Ratitovec in Julijske alpe s Triglavom.

Po razgledni točki je strmina popustila in po dobrih 10 minutah sva zapustila gozd. Prišla sva na razgleden vršni greben na spodnji sliki. Sledil je le še kratek sprehod mimo starih vojaških objektov do vrha Blegoša. Vrnila sva se po isti poti, če pa ste z otroki priporočam spust do koče na Blegošu, kjer se lahko tudi okrepčate. Od tam se po prej omenjeni gozdni cesti vrnete do Črnega kala in zavijete levo po peš poti na izhodišče pri kamnolomu.

Če iščete nižje gore s čudovitim razgledom se odpravite Stegovnik, za celodnevni izlet v gore pa priporočam obisk Triglavskih jezer in Tičarice. O teh in podobnih izletih si lahko preberete na mojem blogu.