Tanzanija – Safari

Čreda-gnujev-in-zeber-ob-vodi

Tanzanija je prelepa afriška država, ki poleg otoka Zanzibarja in gore Kilimandžaro ponuja tudi najlepši in najzanimivejši safari. V naravnih parkih, kot sta Serengeti in Ngorongoro, lahko v štirih dneh vidite večino divjih živali, ki jih ponuja afrika na enem mestu.

Tanzanija in doživetje safarija

Najboljši čas za obisk safari doživetja v Tanzaniji je pozimi, natančneje okoli novega leta, kadar se divje živali selijo na jug. Ogromne črede gnujev, zeber in ostalih živali potujejo iz Kenije, čez narodni park Serengeti (Tanzanija) proti jugu, kjer je več vode in posledično več hrane. Čredam pa sledijo plenilci, zato v tistem času v Serengetiju vidite vse vrste živali na istem mestu, kar je prava paša za oči. V nadaljevanju bom opisal, kako je potekal naš safari v Tanzaniji in kaj vse sem videl in doživel na njem.

Safari se je začel v kraju Arusha, kjer je nas je zjutraj pričakal voznik, ki je bil obenem vodič, med potjo pa smo pobrali tudi kuharja. Imeli smo srečo, da je vodič govoril zelo dobro angleščino in da je bil zelo dobro podkovan z znanjem in izkušnjami vodenja safarija. Tako nam je lahko pričaral res dobro izkušnjo. Kot večina ekip smo na ekspidicijo odšli z ogromnim terenskim vozilom (Toyota Landcruiser, spodaj).

Tanzanija Safari
Naš prevoz na safariju

Serengeti

Odpeljali smo se proti našemu prvemu cilju, narodnemu parku Serengeti. Na poti smo se peljali mimo jezera Manyara (tudi narodni park) in mimo zaščitenega območja Ngorongoro, kjer smo seustavili na poti nazaj. Serengeti je ogromen park, ki se razpostrira na 14.763 km² površine, zato je pot čez njega dolga in naporna. Ves čas nas je treslo zaradi makedamske poti, kar je naš vodič poimenoval “afriška masaža” … in res se je kaj hitro navadiš, čeprav prijetna ne postane nikoli 🙂

Po celodnevni vožnji smo prispeli na taborni prostor v osrčju parka Serengeti. Na poti smo videli veliko živali in nastalo je že nekaj posnetkov in slik, vendar glavna doživetja so sledila v naslednjih dneh. V taboru smo postavili šotore, kuhar pa nam je medtem pripravil večerjo. Hrana na safariju ni odlična, je pa zelo solidna. Zvečer nam je vodič ob ognju pripovedoval svoje zanimive izkušnje, kar je zaokrožilo prijeten dan v afriški divjini.

Nočna izkušnja

Ko pa smo se odpravili spat v šotore, se je perspektiva v glavah malo obrnila. Nismo se počutili več tako varne kot v avtomobilih podnevi, čeprav nam je vodič dejal, da smo, saj se mu divje in nevarne živali naj ne bi približevale. Z nočjo pa se je vseeno izkazalo, da se nam je pridružila posebna družba. Po taboru so se začele smukati hijene, ki so med smetmi iskale ostanke hrane. Včasih so se med sabo za hrano sprle, zarenčale in zalajale, kako pa je to vplivalo na naš spanec, pa je stvar posameznika.

Safari Tanzanija. Taborjenje v Serengetiju.
Tabor v Serengetiju

Sledil je cel dan vožnje po labirintu cest v parku Serengeti v katerem smo iskali živali za bližnje srečanje in fotografiranje. Imeli smo odličnega vodiča, ki je s pomočjo radijske povezave s kolegi uspel izslediti vse živali, ki jih je mogoče videti. Prav poseben vtis pa pusti bližnje srečanje, včasih na nekaj metrov, kot na spodnji sliki levinji z mladičema.

Safari Tanzanija. Levinja z mladičema
Levinja z mladičema

Opazovanju živali smo namenili še en cel dan v katerem smo doživeli veliko zanimivosti iz živalskega sveta. Na robu kraterja Ngorongoro mi bo v spominu ostala izkušnja bližnjega srečanja s Črnim škarnikom, ujedo iz družine kraguljev. Kuhar nam je postregel popoldansko malico. Med jedjo sem v eni roki držal kruh, v drugi pa pečeno piščančje bedro. Ko sem ugriznil v kruh mi je ptica v hitrem letu iz druge roke izpulila bedro, brez da bi jo pred tem zaslišal (prišla je iza mojega hrbta) in tudi brez da bi se me dotaknila. Predno sem se zavedel kaj se je zgodilo je bil Škarnik že daleč stran. Malo sem se ustrašil, ampak še bolj pa sem bil šokiran nad njeno hitrostjo, neslišnostjo in natančnostjo.

Krater Ngorongoro – Tanzanija

Spust v največji “kotel” na svetu, globok 610 m in velik 260 km², je gotovo izkušnja ki je ne pozabiš zlahka. Krater je nastal pred 2 do 3 milijoni let, ko je takratni vulkan večkrat izbruhnil in se med tem posedal sam vase. Velikost vulkanske gore pred izbruhi naj bi znašala med 4800 in 5400 m, sedaj pa je krater na nadmorski višini 2236 m. Zaradi višinske lege je tu podnebje drugačno, več je padavin in vlage, zato je rastje bujno in živalski svet pester. Res je pravi raj na zemlji. Tukaj smo poleg ostalih živali prvič videli nosoroga, ki se nam je v Serengetiju izmuznil.

Krater Ngoro-Ngoro
Krater Ngoro-Ngoro

Masaji

Na poti iz Ngorongora nazaj v Arusho smo se ustavili še v masajski vasi, kjer smo spoznali kako živi to nomadsko ljudstvo. Videli smo notranjost njihove hiše, kako se izobražujejo, kakšne rituale imajo (skok v višino iz mesta), ter kakšen je njihov vsakdan. Lahko smo kupili njihove izdelka in se preizkusili v skoku v višino.

Na svetu trenutno živi približno od pol milijona do 900.000 masajev (točnega števila ne poznamo, ker niso popisani). To so pastirji, ki živijo ločeno od ostale družbe, se preživljajo s pašo svoje živine, ženske izdelujejo rokodelske izdelke (nakit iz korald) in se izobražujejo sami. Večji del jih živi v Keniji, ostali pa v Tanzaniji. Veliko se selijo, sploh v sušni dobi, ko iščejo primerne pašnike za svojo živino.

Njihove hiše so narejene iz šib in vejevja, ki ga omečejo z blatom in izolirajo s suho travo. Okoli vasi naredijo ograjo iz bodičastega grmičevja, ki zadržuje znotraj njihovo živino in preprečuje vstop živalim plenilkam in roparjem iz drugih klanov. Njihovo bogastvo se meri po številu in zdravju njihovih krav, redijo pa tudi koze, ovce in kokoši. Meso jedo samo moški, za zdravje in pridobitev moči pa pijejo svežo volovsko kri. Svojo živino potem prodajo za denar ali zamenjajo za ostalo hrano.

V zadnjem času so njihovo deželo skrčili zaradi ekonomskih interesov tujcev in bogatejših domačinov in jim pustili samo najslabšo zemljo. To je Masaje pahnilo v revščino, jih prisililo v beračenje in ponekod tudi v kraje.

Živalski svet na safarijih – Tanzanija

Serengeti je večinoma ravna travnata pokrajina, ki ima na določenih delih rahle vzpetine poraščene z drevesi. Tanzanija pa je lepa tudi iz zraka, zato se veliko turistov odloči za polet z balonom.

Safari Tanzanija. Panorama v Serengetiju in gepardja družina na pohodu
Panorama v Serengetiju in gepardja družina na pohodu

Gepard

Gepard je najhitrejša žival na svetu, ki lahko preseže hitrost 100 km/h, vendar le na kratke razdalje – tako hitro lahko teče le eno minuto! Njegovi skoki so dolgi tudi med 6 in 8 m. Lovi manjše antilope, gazele in zajce, katere z močno čeljustjo zadavi. Večkrat mu plen prevzamejo levi in hijene, zato se lova lotijo v največji vročini, ko ostali plenilci počivajo v senci. Zanimivo je, da gepard ne more renčati, kot ostale mačke. Lahko pa prede, in to celo med vdihom in izdihom, kot je značilno za domače mačke. Da je neverjetno fotogenična žival, pa lahko preverite na spodnji sliki.

Safari Tanzanija. Gepard
Gepard

Leopard

Leopard je malo večji in močnejši od geparda. Lovi vse od majhnih glodalcev do velike srnjadi, manjše antilope in včasih tudi pavijane. Ko je lakota res huda, pa plenijo celo človeško (masajsko) čredo! Lovijo ponoči in svoj plen večkrat zvlečejo v krošnje dreves. Tam se večinoma zadržujejo tudi čez dan, saj kot izvrstni plezalci raje uživajo v udobju drevesne sence. Jih je pa zato težje najti in poslikati – še dobro, da mi je uspelo enega ujeti 😉

Safari Tanzanija. Leopard
Leopard v krošnji drevesa

Lev

Lev si je kot “kralj živali”, prislužil svoj lastni prispevek na mojem blogu. V Serengetiju smo videli veliko levov in se jim včasih približali na neverjetno razdaljo. Če želite preveriti razdaljo na lastne oči, si lahko ogledate moje posnetke levov. Prvi se leno sprehaja. saj ve da mu ne preti nobena nevarnost, na drugem posnetku pa mlajši lev ovohava teren, da bi se prepričal, da v bližini ni še kakšnih levjih samcev. Najbolj pri srcu pa mi je posnetek levje družine, ki je nastal na razdalji nekaj metrov. Levinje in njenih mladičkov naša bližina sploh ni motila. Najpogostejši prizor leva v Tanzaniji pa je gotovo poza na spodnji sliki, kjer počiva v senci in se ne pusti motiti.

Safari Tanzanija. Speči kralj živali
Speči kralj živali

Hijene

Hijene so po telesni zgradbi nekoliko podobne psom. Zanje je značilen močan prsni del in masivna lobanja z razmeroma kratkimi, a močnimi čeljustmi. Z njimi lahko drobijo kosti in praktično v celoti požrejo vse dele velikih kopitarjev, česar ne zmore nobena druga zver. Njihov ugriz je 40 odstotkov močnejši od leopardjega. So tudi zelo hitre in vzdržjive, saj lahko hitrost 60km/h ohranjajo tudi več kot 5 km.

Živijo v klanih, ki lahko štejejo celo do osemdeset članov. Ureditev znotraj klanov hijen je čudna, saj med seboj bolj tekmujejo kakor sodelujejo. Zato da se med seboj ne pobijejo, sklepajo različna zavezništva. Njihov glavni cilj je sklenitev dogovora za skupinski lov na večje živali. Najraje zrejo sveže meso, čeprav se lotijo tudi mrhovine. Velikokrat pa celo ukradejo plen drugim plenilcem (npr. gepardom), saj so zelo močne in pogumne. Znotraj klana obstaja matriarhalna ureditev in celo najšibkejša samica naj bi bila na hierarhični lestvici postavljena višje od najmočnejšega samca.

Safari Tanzanija. Hijena
Hijena

Sloni

Vsi vemo, da je slon velika žival, vendar šele ko ga vidiš od blizu v naravi, zares dojameš njegovo veličino. Sloni so me tako očarali, da sem o njih napisal cel prispevek, moje srečanje s tropom slonov pa si lahko ogledate na posnetku in spodnji sliki.

Safari Tanzanija. Slonja družina
Slonja družina

Povodni konji

Povodni konji so druge najtežje in tretje največje kopenske živali (pred njim sta slon in nosorog). Tehtajo lahko od 1,8 tone pa tudi do 4,5 ton, merijo v so dolžino okrog 4,5 m in živijo približno 50 let! Hranijo se ponoči, ko gredo ven iz vode, pri čemer se oddaljijo več kot 3 km od svojega vodnega vira, med sušnim obdobjem celo do 10 km. Sicer pa večino časa preživijo v vodi, saj se tako zaščitijo pred močnim soncem in pregrevanjem telesa. Potopljeni pod vodo zdržijo 5 minut. Na poti jih ponekod sploh ne bi opazili, če nas ne bi opozoril vodič, saj se zelo dobro zakamoflirajo v svoje naravno okolje. Poglejte video, kako se povodni konj razkrije s tem, ko na široko odpre usta.

Safari Tanzanija. Povodni konji v vodi.
Povodni konji na sestanku 😉

Mariskdo pa ne ve, da so tudi precej nevarni. V Afriki naj bi ubili več ljudi kot katera koli druga zver pri njih, zaradi česar so znani kot izjemno agresivne živali v odnosu do ljudi. Zato vas naj njihov zunanji izgled ne zavede – kljub velikosti in navidezni okornosti, lahko povodni konji tečejo zelo hitro (do 30km/h) in brez težav prehitijo človeka.

Povodni konj na kopnem
Povodni konj na kopnem

Žirafe

Žirafe so najvišje živali na svetu. Samci lahko dosežejo višino do 5,5 m, njihove noge in vrat pa merijo kar 1,8 m. Tehtajo do 1360 kg, samice pa so malo manjše in lažje. So tudi zelo hitre, saj lahko dosežejo hitrost do 50 km/h. Njihovo življenjsko okolje je Afrika, razen puščav in pragozda. Živijo v bližini akacijevih gozdov in z akacij smukajo sočno listje, kar je njihova najljubša hrana. Kljub dolgim trnjem, ki odvrnejo večino živali, jih žirafe obožujejo. Z več kot 40 centimetrov dolgimi jeziki namreč z lahkoto sežejo za trnje, ki jih nato s svojo gosto slino nekoliko omehčajo. Na dan pojedo tudi več kot 30 kilogramov hrane, a ker z vsakim ugrizom posmukajo le nekaj listov, večino dneva tudi namenijo prehranjevanju. 

Podobno kot kamele, tudi žirafe zdržijo dolgo časa brez vode. Ključni element se skriva ravno v njihovi prehrani z akacijevimi listi v katerih se skriva precejšnja zaloga vode. Kar je praktično iz več razlogov – ko želijo piti, morajo namreč močno razkrečiti noge in spustiti vrat pa čisto k tlom, zaradi česar postanejo zelo dostopne tarče morebitnim plenilcem. Za varnost med pitjem zato poskrbijo s tem, da pijejo v skupini – nekaj jih pije, medtem ko druge opazujejo okolico.

Žirafa
Tanzanija safariŽirafa

Impala

Impala je srednje velika antilopa, ki zraste 70-92 cm (do pleč) in je težka med 40-76kg. Je najljubša hrana gepardov.

Safari Tanzanija. Antilopi na paši.
Impali

Svinja bradavičarka

Svinja bradavičarka je sorodnik prašiča. Samec ima na glavi štiri trde izbokline, ki so videti kot bradavice in blažijo udarce v medsebojnih spopadih samcev. Iz ust jim molijo ukrivljeni čekani,ki jih uporabljajo kot orožje. Podočniki svinje bradavičarke neprestano rastejo, z njimi rije po zemlji in si išče hrano.

Divja svinja
Svinja bradavičarka

Mungo

Videli smo tudi prikupne munge, ki so ravno plenili termitnjak. Mungo je znan po temu, da lovi in je kače, saj je bolj odporen na njihv strupeni ugriz, poleg tega pa ga ščiti tudi debelo in gosto krzno. Poleg kač se prehranjujeo tudi s sadjem, jagodičevjem, glodalci, pticami in žuželkami. Je zelo hiter in iznajdljiv, ima dober vid in voh ter ostre kremlje in zobe, zaradi česar je izvrsten plenilec.

Mungo
Mungo

Noj

Noji so znani kot izjemno hitri tekači, kar tudi velja kot njihova prava obramba. Tečejo s hitrostjo preko 60 km/h, tako da mu ob nevarnosti res ni potrebno zakopati glave v pesek, kot pravi mit. Le-ta je nastal iz razloga, ker noji svoja jajca zakopljejo v približno 80 cm globoko jamo. Samec in samica se nato izmenjavata pri valjenju jajc. Poleg tega je potrebno jajca nekajkrat dnevno tudi obrniti, kar noj stori s kljunom. Takrat od daleč dejansko izgleda, kot da bi imel noj glavo zakopano v pesku.

Noj
Noj

Zebra

Zebra je kopitar iz družine konjev in značilen prebivalec savane. Vsaka zebra ima svoj individualen vzorec, kot ljudje prstni odtis. Zebre so do pleč povprečno visoke okoli 150 cm in tehtajo 300 kg.

Vsi mladiči so na mamo močno navezani, samci pa se navežejo celo tudi na očeta. Zebre svoje tesne vezi v čredi vzdržujejo s čohanjem in urejanjem ena druge po vratu in hrbtu. Zebra nikoli ne zaspi, če ni poleg njenih družinskih članov, ki bi jo opozorili ob morebitni nevarnosti. Družinski člani so močno pozorni na vse ostale in če se ena od zeber izgubi, jo grejo iskat. Tudi svojo hitrost pri premikanju prilagodijo najpočasnejšim in najšibkejšim. Samci čredo samostojno zapustijo med 1 in 4 leti starosti in se pridružijo čredi samcev. Ko so dovolj zreli in močni, pa začnejo oblikovati svojo družino in čredo.

Zebra je v Serengetiju druga najpogostejša žival za gnujem. Združuje se v velike črede, znotraj katere so posamezne skupine. Tam vlada stroga hierarhija na vrhu katere je vodilni samec, ki mu sledijo posamezne samice. Med selitvijo živali smo videvali črede, ki so štele na stotine zeber, ki se skupaj s čredami gnujev selijo na jug za boljšimi pašniki.

Tanzanija safari. Zebra na paši
Zebra
6