Dolomiti so gorovje v severni Italiji, v deželah Južna Tirolska, Trentino in Belluno. Na severu so omejeni z Pustriško dolino, na jugu pa z dolino Val Sugana. Na zahodu segajo do reke Adiže, na vzhodu pa do doline Piave (Cadore). Ime Dolomiti izvira iz imena francoskega mineraloga Déodata de Dolomieuja (1750–1801), ki je prvi opisal mineral dolomit.

Popotniki smo večinoma okupirani s potovanji v daljne kraje, velikokrat pa pozabimo na največje bisere sveta čisto blizu, na dosegu roke. Poleg prelepe Slovenije in naših gora, so eden takšnih lepot sveta tudi italijanski Dolomiti. Od mojega enotedenskega potepanja po njih bi izpostavil spodnje točke, ki so se mi najbolj vtisnile v spomin.

Jezero Sauris sredi Karnijskih alp

Samo dobro uro vožnje od slovenske meje (od Rateč), še preden se Dolomiti zares začnejo, leži najvišje ležeča vas v Karnijskih Alpah, Sauris di Sopra (1394m) oziroma Zahre, kot mu rečejo domačini. Obiskovalci Saurisa boste navdušeni nad pravljično kuliso skalnatih gorskih vrhov, ki ga obdajajo, ali pa nad alpskimi kočami, ki se vzpenjajo po pobočjih, ostali pa nad čudovitim turkizno modrim jezerom Sauris, okoli katerega so speljane sprehajalne poti. Okoliške gore so zelo zanimive za gorske ture, zato sva se na eno takih odpravila s sinom Tristanom. Povzpela sva se na goro Morgenleit (1975m) od koder je nastala spodnja fotka s pogledom na jezero Sauris.

Posebnost Saurisa je tudi govorica tamkajšnjih prebivalcev. Ti namreč ne govorijo italijansko, ampak nemški dialekt, ki se je v gorski izolaciji obdržal in izoblikoval iz govorice kmetov, ki so tja prišli sredi 13. stoletja. Poleg jezika so v Saurisu in okolici razvili tudi edinstveno kulinariko, ki je mešanica avstrijske in italijanske. Sestavljajo jo sestavine, ki so sad domače pridelave na okoliških pašnikih. Proizvajajo namreč različne vrste sirov, najpomembnejša specialiteta, ki je tudi geografsko zaščitena, pa je dimljen pršut.

Naravni park Tre Cime

Točka, ki je na potovanju v gorovju Dolomiti ne smete izpustiti je zagotovo naravni park Tre Cime in prekrasna gora Tre Cime di Lavaredo (2999m). Gora ima tri markantne vrhove, od koder tudi ime Tre Cime. Za vstop v park in parkirnino je potrebno plačati 25eur, vendar je vredno vsakega centa, saj je pokrajina okrog gore je čudovita in nezemeljsko lepa. Iz parkirišča pod kočo Auronzo (Rifugio Auronzo, 2320m) se lahko odpravite na nezahtevno pot okoli gore, ki ob počasni hoji traja okoli 4 ure. Na poti boste šli mimo treh koč Rifugio Lavaredo, Rifugio Locatelli (od koder je najlepši razgled na goro) in Malga Langalm.

Jaz sem bil tam z otrokom, tako da sem se odločil samo za krožno pot. Za tiste, ki si želite malce adrenalina pa je v bližini ferrata. Drugi, ki si želite osvajati vrhove lahko pot podaljšate na bližnji Monte Paterno (2744m). Na goro Tre Cime je možen samo alpinističen dostop, kot vidite na spodnji sliki so stene skoraj navpične.

Pred vstopom v park Tre Cime pa vas čaka še en biser Dolomitov, vas Misurina (uvodna slika). Njena najbolj prepoznavna atrakcija je jezero, ki leži na višini 1756 metrov nad morsko gladino in v katerem se ogledujejo bližnje gore. Misurina je znana po svoji posebni mikroklimi in čistem zraku, zato se njen obisk priporoča vsem, ki imajo radi naravo, še posebno tistim, ki imajo težave z dihali. Na vsaki strani jezera sta stara veličastna hotela, ob jezeru pa je speljana sprehajalna pot. Ob njem se je potrebno ustaviti vsaj za kakšno uro, če ne za cel dan.

Sella Ronda

Sella Ronda je krožna pot okoli gorskega masiva Sella, ki jo dobro poznajo ljubitelji smučanja, saj povezuje štiri velika smučarska središča (Alta Badia, Val Gardena, Canazei in Arabba) v eno ogomno – Dolomiti Superski. Poleti pa je tukaj še lepše, saj te prekrasne gore kar kličejo, da jih osvojite, obenem pa so ceste čez prelaze pravi raj za kolesarje. Med prej omenjenimi smučarskimi središči se vije cesta čez znane gorske prelaze: Passo Campolongo, Passo Falzarego, Passo Pordoi (zame najlepši), Passo Sella, Passo Val Gardena. Tukaj potekajo tudi številne kolesarske dirke, kot je naprimer “Maratona dles Dolomites”, katere sem se tudi sam udeležil.

Marmolada

Marmolada je s 3343 metri najvišja gora v verigi Dolomiti. Ob jasnem dnevu je z nje mogoče videti Jadransko morje, Benetke in tudi slovenske alpe. Ima več vrhov, njen najvišji Punta Penia (3343m), ki je na skrajnem zahodu, proti vzhodu pa njihove višine padajo. Sledijo Punta Rocca (3309m), Punta Obretta (3230m), Monte Serauta (3069m) in Pizzo Serauta (3035m). Južna stran gore je izredno prepadna in strma, na severni strani gore pa je ledenik Ghiacciaio della Marmolada, ki je največji kar jih premorejo Dolomiti.

Marmolada je skozi vse leto zelo obiskana turistična točka. Pozimi jo obiskujejo smučarji, saj je na njej smučišče, ki je povezano s smučišči v Sella Rondi, najbližje od njih je Arabba. Poleti pa je oblegana od planincev in turistov, ki se lahko vse do njenega vrha Punta Rocce, povzpnejo z žičnico. To smo naredili tudi mi, saj je vožnja z žičnico pravo doživetje, še posebej za otroke.

Čez goro je pred prvo svetovno vojno potekala meja med Italijo in Avstro-Ogrsko, zato so med vojno njeni vrhovi in ledenik pod njo postali prva bojna črta t. i. tirolske fronte. V spomin na to je na Marmoladi možen ogled bukerjev in vojnega muzeja.

Gardsko jezero

Na poti nazaj v Slovenijo smo se ustavili tudi ob Gardskem jezeru, natančneje na njegovem severnem delu v kraju Riva del Garda. Poiskali smo plažo in uživali v kopanju in sončenju. Gardsko jezero je največje jezero v Italiji in daje občutek, kot da si na morju (samo da voda ni slana ;)). Jezero je ledeniškega nastanka in na severu obdano z gorami skupine Baldo. Če bi imeli več časa bi se povzpeli še na enega od teh vrhov. Za navdušence nad ferratami ima pogorje Baldo tudi nekaj teh.

Jezero ima številne majhne otoke, največji med njimi je Isola del Garda. Glavni pritok vanj je reka Sarca, edini iztok pa reka Mincio. Posebno doživetje je tudi vožnja po zahodni strani otoka, kjer se nahajajo slikovite vasice in na trenutke prepadna obala. Ker je jezero zelo veliko vzame pot od severa do juga skoraj dve uri vožnje, vendar se splača, saj so razgledi fantastični.

Natančen potopis in načrt poti po Dolomitih bom pripravil v kratkem. Do takrat pa veselo raziskujte Slovenijo in se gibljite v naravi.