Med božično novoletnimi prazniki sva se s partnerko odpravila na potovanje v Oman. Ko sva prebirala izkušnje ostalih popotnikov, sva ugotovila, da najbolje doživiš Oman s terenskimi vozili 4×4. Obstajajo območja, ki jih drugače sploh ni možno prečiti, obenem pa jih nikakor ni za izpustiti!

Izbirala sva med potovanjem v lastni režiji in podobnim potovanjem z agencijo. Zaradi večje varnosti in brezskrbnosti na potovanju, sva se odločila za agencijo Samsara. To je bila odlična izbira, saj sva tako v 10 dneh, videla maksimalno število lepih kotičkov Omana. Zaradi tega tudi nisva imela težav z iskanjem znamenitosti in nastanitev. Čeprav se na potovanje navadno odpraviva sama, sva bila tokrat hvaležna za zanimive zgodbe in razlage vodičke. Tako nama je obogatila izkušnjo v tej čudoviti deželi. Najboljša odločitev pa je bila, da sva se v Oman odpravila s terenskimi vozili.

Puščavski svet Omana s terenskimi vozili

Že drugi dan proti večeru smo se zapeljali med sipine najlepše Omanske puščave Wahiba, ki obsega kar 12.500 m2 površine. Dolga je 180 km in široka 80 km in je poimenovana po tukaj živečem plemenu Bani Wahiba.  Kljub temu, da je to puščava, v njej živi kar 16.000 nevretenčarjev in kar 200 vrst drugih živali. Dokumentarnih pa je tudi 150 različnih vrst domače flore.

Vožnja s terenskimi vozili po puščavskem pesku Omana

Mi smo jo uspeli prečiti s terenci v šestih urah vožnje (če ne upoštevamo postankov). “Cesta” čez puščavo izgleda kot zvožen pesek, ki je ponekod utrjen in podlaga ravna, tako da vožnja poteka hitro. Ponekod pa je potrebno prečiti peščene hribčke in sipine, kar je zahtevnejše, ampak zato zanimivejše. Ponekod je “cesta” polna grbin in lukenj, zaradi česar je vožnja počasna in utrujajoča. Kljub vsemu pa je vožnja po puščavi in sipinah eden od vrhuncev potovanja in zelo lepa izkušnja. Na potovanjih v arabske in afriške države, tamkajšnje puščave obiščete na kamelah ali s terenci, ki jih vozijo lokalni vodiči. Tukaj pa smo se z izzivom spoprijeli sami in oblikovali avanturo po lastni meri.

Adrenalinski navdušenci smo lahko, po navodilih vodiča (beduina), na peščeni sipini preizkušali svoje znanje vožnje v pesku. Lahko smo divjali, se zakopavali, drseli skozi pesek, preizkušali avtomobilske in svoje limite v pesku,…

Beduini se poleg svojih tradicionalnih poslov (živinoreje in ročnih obrti) preživljajo s tem, da so vodiči odpravam v puščavo. Eden takšnih je bil tudi naš vodič Abdulah, ki smo ga obiskali v njegovem domovanju. Njegova družina nas je pogostila s kavo, sadjem in dateljni. Njihovo domovanje je skromno (malo večji šotor), vendar so videti izjemno srečni.

• 

• 

Tretji dan smo pri kraju Al Khaluf zavili s terenskimi vozili na plažo in se peljali po njej. Moker pesek se je pod težo avtomobila pogrezal, avto pa je rahlo zanašalo levo in desno. Čudovita izkušnja.

Bela puščava s terenskimi vozili

V Beli puščavi so nam terenska vozila prišla še kako prav, kajti pesek je bil precej mehak in si se vanj lahko hitro zakopal. To se nam je enkrat tudi zgodilo, vendar smo se hitro izkopali. Če ne bi imeli terencev, bi morali namesto kampiranja na mehkem pesku, kampirati na kamniti podlagi na robu puščave.

Bela puščava je veliko manjša od Wahibe, vendar je nekaj posebnega, zaradi skoraj bele barve peska. Čudovite bele sipine pa se končajo v Indijskem oceanu. Najlepši del doživetja Bele puščave je kampiranje v njej, saj je puščava prijetno topla tudi ponoči. Na nebu nad njo pa sveti na tisoče zelo svetlih zvezd (bolj svetlih kot pri nas). Bivanje v Beli puščavi pa nama bo ostalo v lepem spominu tudi zaradi božanske božične potice. Sredi puščave sta nam jo pripravila in skuhala (nismo imeli pečice) Ana in Boris.

• 

• 

Gorski svet Omana

Še en teren je bil tak, da smo nujno rabili terenska vozila, to je bilo gorovje Al Hajar. Zaradi želje po avanturističnem potovanju se goram nismo izognili in jih obvozili, ampak smo zavili direktno preko njih. Čez gorovje so vodile divje makadamske ceste, ki so bile prepadne, nezavarovane, ozke in strme. Bilo je tako strmo, da ceste pred seboj sploh nisem videl. Prav tako nisem vedel, da lahko avto s petimi ljudmi in poln prtljage zmore takšen klanec. Samo dodajal sem plin in upal, da se ne bomo ustavili,… in hvala bogu se res nismo. Klanec smo premagali brez večjih težav, kot vse druge podobne klance in spuste. Ostal pa nam je adrenalinski spomin in lepe fotke iz Omanskega gorovja.

Oman si je brez terenskih vozil težko predstavljati, sploh če ga želite doživeti v polnem sijaju. Nikar ne odlašajte, hitro na enkratno pustolovščino ;))).

Ali moram za potovanje po Omanu najeti terensko vozilo?

Če želite prečiti zahtevne terene, kot sta puščavi Wahiba in Bela puščava, ter gorovje Al Hajar, potrebujete terenska vozila s pogonom 4×4. Oman pa brez obiska teh naravnih znamenitosti, ne morete doživeti v polnem sijaju.

Katere so najlepše točke Omana, ki jih ne smete izpustiti?

Nikakor ne smete izspustiti naslednjih znamenitosti: kanjona pod goro Jabel Shams, vasice Balad Sayt (sredi gorovja Al Hajar), soteske Wadi Shab, puščave Wahiba, Bele puščave, Muškata in Nizwe.

Koliko stane najem terenskega vozila?

Dacio Duster lahko dobite že za 50€ na dan. Preverjeno je, da Dacia Duster zmore vse strme poti v gorovju Hajar in se ne zakoplje v puščavski pesek, če sta v avto samo dve osebi. Če bo avto uporabljalo več ljudi z dodatno prtljago pa potrebujete večja terenska vozila, kot so Toyota Land Cruiser / Prado, Mitsubishi Pajero, Nissan Pathfinder,… Cene teh terencev pa se gibljejo okoli 100€ na dan.