Blegoš je mogočen vrh, ki se dviguje med Poljansko in Selško dolino. Z višino 1562 metrov je za Ratitovcem drugi najvišji vrh Škofjeloškega hribovja. Blegoš je pašna planina, saj ga zadnjih 200 metrov vzpona (od koče na Blegošu dalje) prekriva cvetoč travnik, ki kar vabi da se nanj uležete in uživate v razkošnem razgledu. Midva sva si izlet privoščila v pozni zimi, zato nama je martinčkanje na toplem soncu sploh prijalo.
Zanimivost, ki popestri izlet na Blegoš je niz mnogih bunkerjev, zgrajenih pred II. svetovno vojno, pod imenom Rupnikova linija. Sledijo si vse do vrha in so začuda precej dobro ohranjeni.
Razgled z njegovega vrha je veličasten, saj daleč naokoli ni višje vzpetine. Na vrhu dobite občutek, da bi z njega lahko objeli celotno Slovenijo. Če se obrnemo proti vzhodu vidimo Koprivnik, Mladi vrh in Lubnik, naprej pa Polhograjsko hribovje s Toščem, ter v ozadju Kum (Posavsko hribovje). Na južni strani lahko vidimo del Poljanske doline, na obzorju Snežnik, Javornike in Trnovski gozd. Če se ozremo proti zahodu vidimo Porezen in Spodnje Bohinjske gore. Severozahodno se nad Selško dolino dviga Ratitovec, za njim pa se bohotijo Julijske Alpe s Triglavom. Na severu lahko opazujemo Karavanke in Kamniško-Savinjske Alpe.
Izbor poti na Blegoš
Poti na Blegoš je ogromno. Za izhodišče si lahko izberete: Črni Kal (3. poti), Leskovico (2. poti), Čabrače, Martinj Vrh, Laze, Volaka (2. poti), Tuškov Grič, Zali Log (2. poti). Vse razen dveh so lahke poti in zanje potrebujete od 1 h 10 min do 2h 45 min. Kako priti do izhodišča in opise poti si lahko preberete na Hribi.net (http://www.hribi.net/gora/blegos/21/176).
Midva sva si izbrala pot iz Martinjega Vrha, ki je malo zahtevnejša in zato zame zanimivejša. Markirana je na 1 h 40 min hoje, ampak jo lahko prehodite tudi hitreje. Priporočam, da s sabo vzamete otroke (če jih imate), saj je na poti kar nekaj zanimivih bunkerjev. Za polnejšo izkušnjo notranjosti bunkerjev vzemite s seboj tudi ročno svetilko).
Dostop do izhodišča poti
Iz Škofje Loke sva se peljala mimo Železnikov in kmalu zavila levo za vas Martinji vrh (ves čas vzpona so tudi table za Belgoš). Po krajšem vzponu sva se pripeljala do križišča, kjer sva nadaljevala desno po cesti, ki se je strmo vzpela skozi nekaj serpentin. Ko sva prispela do naslednjega križišča, sva nadaljevala levo (desno kmetije Javh in Pučar) po cesti, ki naju je mimo posameznih kmetij pripeljala do naslednjega križišča, kjer sva zavila ostro desno v smeri kmetije Bendišč in Čemšišar. Peljala sva levo mimo omenjenih kmetij (asfalt se konča) in se po 1 km vožnje po lepi makedamski cesti pripeljala do kamnoloma. Parkirala sva na enem od parkirišč ob cesti pred kamnolomom.
Pot na Blegoš
Že kmalu po začetku poti sva naletela na jeklenico, ki naju je spremljala ob rahlo prepadni strmini do prvega bunkerja. Po nekaj minutah nadaljnje hoje sva prispela na parkirišče na Črnem Kalu. S parkirišča sva pri tabli “od tu naprej hodimo peš”, zavila desno na peš pot, ki je kmalu prečila gozdno cesto proti koči na Blegošu. Nadaljujevala sva po peš poti, ki se je strmo vzpenjala skozi gozd in naju pripeljala do drugega vojaškega bunkerja. Malo nad njim sva prišla do razgledne točke, od koder se nama je odprl razgled na bližnji Ratitovec in Julijske alpe s Triglavom.
Po razgledni točki je strmina popustila in po dobrih 10 minutah sva zapustila gozd. Prišla sva na razgleden vršni greben na spodnji sliki. Sledil je le še kratek sprehod mimo starih vojaških objektov do vrha Blegoša. Vrnila sva se po isti poti, če pa ste z otroki priporočam spust do koče na Blegošu, kjer se lahko tudi okrepčate. Od tam se po prej omenjeni gozdni cesti vrnete do Črnega kala in zavijete levo po peš poti na izhodišče pri kamnolomu.
Če iščete nižje gore s čudovitim razgledom se odpravite Stegovnik, za celodnevni izlet v gore pa priporočam obisk Triglavskih jezer in Tičarice. O teh in podobnih izletih si lahko preberete na mojem blogu.
