Vsi vemo, da je slon velika žival, vendar ko ga vidiš od blizu v naravi, lahko šele zares dojameš njegovo veličino. Moja odločitev za safari je bila Tanzanija, natančneje park Serengeti. Tam sicer slon ne bo edina divja žival, ki jo boste videli, bo pa gotovo največja. Tanzanija oz. naravni park Serengeti je najbolj vreden ogleda pozimi, natančneje okoli novega leta, ker se takrat živali selijo na jug. Ogromne črede gnujev, zeber in ostalih živali potujejo iz Kenije, čez nacionalni park Serengeti (Tanzanija) proti jugu, kjer je več vode in posledično več hrane. Isto počne tudi trop slonov na posnetku.
Voda je ključni element v njihovem življenju, zato vedno poskrbijo, da se od nje ne oddaljijo preveč. V vodi neznansko uživajo ob pitju in kopanju, če pa je dovolj globoka se vanjo celo potopijo. Namesto brisače, si ob koncu kopeli pomagajo s suho zemljo, ki si jo posujejo po telesu. Nastali sloj prahu in blata prekrije plast vlažne kože, ki jih nato ščiti pred nadležnim mrčesom, ki ga v Afriki nikoli ne zmanjka.
Slon spada v družino trobčarjev in v skupino sesalcev. V družino spadajo tri še živeče vrste slonov: afriški gozdni slon, afriški savanski slon in azijski slon poznan tudi kot indijski slon. Afriški slon je večji, ima večja ušesa in oklja od azijskega. Samec afriškega slona lahko zraste do 4 m v višino in tehta tudi do 9 ton, teža samice pa lahko doseže 7 ton.
Kako živi slon?
Slon je rastlinojeda žival. Travo, listje, manjše veje, ter sadje si nabira s trobcem. Gromozanski apetit poteši z 225 kg rastlinja in 136 litri vode na dan, čeprav več kot polovico zaužite hrane sploh ne predela, ampak jo direktno izloči. Zaradi tega je koristna žival tudi za okolje, saj semena iz njegovega blata hitro poženejo in širijo rastlinske vrste naokoli. S čimer popravi vsaj manjši del škode, ki jo sicer pusti za seboj na pašnikih, kjer pomnedra in uniči še veliko več rastlinja, kot ga uspe pojesti.
Slon živi v družinski skupnosti, ki jo imenujemo trop. Najmočnejši samec, ki premaga drugega samca, postane vodja tropa ali alfa samec. Sicer pa slon slovi po svojem globokem socialnem čutu, zaradi katerega ima močne družinske vezi. Spoštovanje in skrb izražajo celo ob smrti družinskih članov, ki jih “pokopavajo” z vejami in listi. Nato pa v znak žalovanja ostanejo ob truplu tudi do več ur! Samice in mladiči odraščajo pod vodstvom ene od odraslih samic, ki je v sorodu z vsemi ostalimi člani družinske skupnosti. Medtem ko manjši samci odrinejo po svoje, kako hitro spolno dozorijo. Povežejo se z drugimi samci in živijo v manjših čredah vse dokler se ne “osamosvojijo”.
Slon svoja okla uporablja za razkopavanje in odmikanje ovir. Enega od njih uporablja pogosteje, zato je krajši in bolj zaobljen. Največji okel afriškega slona je meril 3,1 m in tehtal 105 kg, ampak ponavadi so dosti manjši. Slon ima šest zob, ki jih uporablja za premlevanje hrane in jih menjajo štirikrat v življenju. V starosti okoli 70 let mu izpade zadnji komplet zobov, zato ne more več jesti in pogine.
Slonice se parijo, ko dopolnijo 14-15 let in nosijo mladička kar 22 mesecev! Ta meri v pokončni drži približno 85 cm in tehta 120 kilogramov. Doji se najmanj dve leti, včasih pa tudi mnogo dalj. Samica običajno vsake štiri leta povrže po enega mladiča, zato ima ponavadi dva različno stara mladiča naenkrat. In ju, seveda, v primeru ogroženosti brani z vsem srcem.
Slonji zvoki
Kar so nekoč interpretirali kot kruljenje želodca, danes velja kot “slonji jezik”. Značilno globoko mrmranje, ki prihaja iz globine trobca in goltanca se sliši kot zamolko grgranje. Kadar pa slon utihne, pa sporoča drugim v tropu, da zaznava prežečo nevarnost.
V primeru, da pride do sporov med posameznimi sloni, jih praviloma rešujejo na prijateljski način. Nižji slon se običajno podredi nadrejenemu, večjemu slonu, takoj ko ta pokaže grozeče znake kot sta zvitje trobca ali vrtinčenje prahu. V teh trenutkih slon spusti svoj značilni zvok – trobentanje, kar naredijo tudi takrat, ko želijo pregnati sovražnike.
